Čebelarstvo

Med uporabljamo kot sladilo, okrepčilo ali kot dodatek jedem. Ta čebelji proizvod izboljša izrabo drugih snovi v hrani in je vir mineralnih snovi. Zaradi vsebnosti sladkorjev je pomemben kot hranilo in energijsko živilo. Za človeka je idealen vir energije, saj vsebuje veliko enostavnih sladkorjev. Zaradi značilne prijetne arome, ga številni uporabljajo namesto sladkorja in drugih sladil. Pomemben je tudi pri športnikih kot hitro dostopna energija za mišice.

Med uporabljamo tudi v kulinariki. Namažemo ga na kruh, sladkamo čaj in kavo, pri peki in kuhi različnih jedi. Še posebej je priporočljiv v napitkih z limono.

Kljub temu, da je Slovenija majhna dežela, so razmere za čebelarjenje pri nas ugodne, saj nam rastlinska pestrost omogoča pridobivanje različnih vrst medu. Najpogostejše vrste medu v Sloveniji so akacijev, cvetlični, lipov, kostanjev, smrekov, hojev in gozdni med.

AKACIJEV MED

Je blagodejnega okusa, svetle barve in nežnega vonja, zato mu nekateri pravijo tudi damski med. zaznavna je aroma po deviškem satju, svežem vosku in akacijevem cvetu. Občasno zaznavamo tudi vonj po cvetju sadnih rastlin (jabolka, hruške), cvetlicah (vijolice, vrtnice), vaniliji, svežem maslu ali sveži slami. Kristalizira zelo počasi, je odlično sladilo za čaj, kavo, kosmiče ter za pripravo sladoleda. Priporoča se ga, kot dodatek v otroško prehrano, ker ima najmanj alergenih primesi drugih pelodov. Akacijev med tako kot cvetlični pomirja in je primerna za odrasle in otroke (akacijev je posebno namenjen otrokom).

LIPOV MED

Je svetlo rumene do svetlo jantarne, slamnate barve z zelenim odtenkom. Lahko je nektarnega ali maninega izvora. Aroma lipovega medu spominja na lipovo cvetje. Zaznavna je ostra, trpka aroma po zažganem sladkorju, sladkornem sirupu, po zeliščih, dimu, celo pelinu. Če je nektarnega izvora zelo hitro kristalizira. Lipov med pospešuje potenje, zato je manj primeren za srčne bolnike, ker obremenjuje telo.

CVETLIČNI MED

Po izvoru nektarjev nima značilnih lastnosti določene rastlinske vrste. Barva je lahko zelo različna, od slamnato rumene do rjave. Odvisno je od vrste rastlin in deleža medu iz mane. Po aromi in okusu je zelo raznovrsten. Zaznavna je aroma po cvetlicah (vijolice, travniške cvetlice, zelišča, detelje), svežem sadju (jabolka, hruške, breskve, muškatno grozdje, suhe slive, fige), po kompotu ali kuhanem sadju, karamelnih ali mlečnih bombonih, rjavem sladkorju, karamelu, melasi, po zelenem (sveža trava, zmečkano zeleno listje). Včasih je zaznavna aroma medu iz mane, po smoli in lubju. Cvetlični med tako kot akacijev pomirja in je primeren za odrasle in otroke (akacijev je posebno namenjen otrokom).

KOSTANJEV MED    

Namenjen je za ljubitelje močnega in grenkega okusa. Je temno rjav ali jantarne barve, trpkega okusa, grenka aroma pa je posledica velike količine kostanjevega cvetnega prahu. Po navadi zelo pozno kristalizira. Primeren je za sladkorne in ledvične bolnike, ker pomaga odvajati vodo iz telesa.

GOZDNI MED (MANOV MED)

Vsebuje veliko rudninskih snovi, ki jih človeško telo potrebuje za svoj obstoj. Lahko je od svetlo do temno rjave barve z rdečim ali zelenim odtenkom. Aroma gozdnega medu spominja na vonj po smoli, dimu, lešnikih, mleku v prahu, zeliščih, pelinu, karamelu, melasi, rjavem trsnem sladkorju, zeliščnih bombonih, suhem sadju, suhih hruškah. Namenjen je srčnim bolnikom, ki se morajo izogibati lipovemu medu, ki povzroča prekomerno potenje.

SMREKOV MED

Nežno diši po smoli. Je rdečerjave barve in sijoč na površini. Zaznavna je aroma po sirupu iz smrekovih vršičkov, smoli, zeliščnih bombonih, zeliščnem čaju, praženi kavi, suhem sadju, figah, kavnih bombonih. Po navadi ne kristalizira. Značilno je, da je zelo vlečljiv, zato se lepi na jezik in nebo.

HOJEV MED

Če čebele nabirajo mano na jelki, tak med imenujemo hojev med. je temno rjave barve z zelenkastim odtenkom, z aromo po mleku v prahu, karamelu, zažganem sladkorju, smoli, svežem lesu iglavcev, sirupu smrekovih vršičkov, po dimu, zeliščnih bombonih.

Cvetni prah vsebuje 8-40% beljakovin. Je visoko hranilen tudi za ljudi. Čebelja družina ga porabi na leto najmanj 20kg. To ni čebelji proizvod, temveč se nahaja na prašnikih cvetnih rastlin in služi za opraševanje. Poleg nektarja je cvetni prah najpomembnejša čebelja hrana, brez katere ne more preživeti. Za čebelo je cvetni prah kruh. Ko vrečke prašnika dozorijo, se razpočijo, osvobojen cvetni prah pa opraši pestič, ženski spolni organ. Čim čebela lahko zapusti panj, čebele nabirajo cvetni prah tudi na rastlinah, ki se sicer oprašujejo z vetrom. Cvetni prah služi za ohranjanje čebelje vrste, saj služi za proizvodnjo matičnega mlečka, s katerim se hranijo ličinke in matice. Čebele raztrgajo zrele vrečke s cvetnim prahom, z zgornjimi čeljustmi. Osvobojena zrnca cvetnega prahu zajamejo s spodnjo čeljustjo in rilčkom, ga namočijo s slino, nektarjem ali medom iz želodca in iz nastale zmesi oblikujejo grudico, ki jo shranijo v nožno vrečko in odnesejo v panj, skupaj s cvetnim prahom, ki se jim prime na nožice in telo, med tem ko frfotajo v cvetu. V enem letu odnese od 8-15 miligramov cvetnega prahu (desetina njene teže, za 1g je potrebno 50 izletov). Cvetni prah vsebuje vodo, beljakovine, maščobe, sladkor, škrob, celulozo, mlečno kislino in celo paleto vitaminov. 2 žlički cvetnega prahu pokrijeta dnevno potrebo po aminokislinah (100g CP = 0,5 kg govedine ali 7 jajc). Cvetni prah pozitivno deluje na rast in razvoj, povečuje plodnost, povečuje število eritrocitov in levkocitov, izboljšuje cirkulacijo, biostimulativno in regenerativno deluje na jetra, pri želodčno črevesnih obolenjih in infekcijah sečil pa deluje antibakterijsko. Deluje na metabolizem lipidov, zmanjšuje trigliceride, upočasnuje staranje, stimulira apetit, ohranja homeostazo organizma, povečuje odpornost na bolezni, krepi koronarne arterije, mišično tkivo in srce, pomaga pri izčrpanosti, in spodbuja rast las, celo izboljšuje vid.

Je smolasta, aromatična naravna substanca. Čebele ga nabirajo na drevesnih poganjkih in lubju. Glavna surovina je smola, ki deluje kot sanitarno sredstvo s svojimi bakteriostatičnimi in bakteriocidnimi lastnostmi. Če čebele usmrtijo kakšnega vsiljivca (polža, rovko, insekt) in ga ne morejo odstraniti iz panja, ga balzamirajo s propolisom in tako preprečijo okužbo, ki bi nastala z razpadanjem. Propolis je tudi gradbeni material, s katerim čebele zakrpajo luknje, razpoke v panju in tako preprečijo vdor vlage in vetra v panj. Največje nabiranje propolisa poteka konec poletja in jeseni dopoldne, ko je še dovolj vlage. Smolaste snovi, ki jih izločajo rastline, oddajajo aromatične komponente in omogočajo čebelam, da jih najdejo. Smolo zagrabijo z usti in jo potegnejo nitke, ki se ločijo. Nato jih pospravijo v pelodne košarice na nogah. Smola se pomeša z žlezami za slino, s cvetnim prahom, z voskom. Vso to maso mešajo tako imenovane propolisne čebele. Propolis uporabljamo za zdravje ljudi, saj deluje antibakterijsko, uničuje nekatere bakterije, sprožilce kožnih bolezni nog, deluje protivnetno in pozitivno vpliva kot zaščita našega organizma (celjenje ran).

Matični mleček ali kraljevski žele je hrana mladega legla čebel in matice. Leglo mladih ličink, iz katerih se bodo razvile čebele delavke, prve tri dni uživa matični mleček, kasneje pa zmes cvetnega prahu in medu. Če bi se katera ličinka še naprej hranila z matičnim mlečkom, se bi iz te čebele razvila matica. Samo mlade čebele tako imenovane dojilje ali prehranjevalke, so sposobne izločati to pomembno hranljivo naravno hrano, ki je človeku znana do danes. Spominja na smetano, ki je kiselkastega okusa in rahlo pekoča. Matični mleček je izredno bogat z hranljivimi snovmi, vitamini, beljakovinami in aminokislinami. Vsebuje antibiotične sestavine. Zaradi bogatih sestavin, so ga znanstveniki začeli raziskovati v medicinske namene. Pomaga pri okrevanju živčnega sistema, obolenjih srca in ožilja, diabetesu, motnjah metabolizma, pri krvnem pritisku, obolenja črevesja in prebavil, krepi odpornost. Matični mleček se uporablja skupaj z medom, ki se oplemeniti in je tako najbolj koristen.

Nastaja v voskovnih žlezah čebel delavk, ki se nahajajo na trebušni strani.. ima štiri pare žlez za izločanje voska. Ko je čebela stara od 12-18 dni, pod močnim vplivom paše nektarja, izloča vosek iz katere gradijo satje. S sprednjimi nogami čebela prime voščeni listič in ga ponese z usti, zmeša s slino ter gradi sat. V celico satja odlagajo čebele med, cvetni prah, matični mleček in matica leže jajčeca. Celice so šest kotne oblike, za delavke drugačne, manjše kot za trote in matice (50 ploščic voska za delavko, za trota 120 lističev). Ko je masa izločena, se v stiku z zrakom spremeni v trdne, drobne, prozorne ploščice, ki so rumene barve. Vosek je prijetnega vonja po medu. Aromatične snovi v vosek prehajajo z medom. Sam nima okusa, s segrevanjem postane plastičen a ne lepljiv. Ni topen ne v vodi ne v glicerinu v alkoholu pa se stopijo le nekatere njegove komponente. S topljenjem in prečiščevanjem čebeljega satja, dobimo čist vosek, ki se uporablja v kozmetiki in v medicinske namene.

Je čebelji izloček, katerega osnovni biološki namen je ščitenje čebelje skupnosti. Čeprav gre za nevarno substanco, je tudi koristen proizvod, ki ga uporabljajo tako ljudska kot uradna medicina. Izločajo ga čebele delavke. Nastaja v dveh žlezah, se nabira v rezervoarju, pri napadu pa ga čebela po vbodu z želom skozi ozek kanalček izbrizga v kožo napadalca.. ta mehanizem je čebelje orožje, kadar se znajde v nevarnosti ali je prestrašena. Ko ga uporabi, celotno želo ostane v koži žrtve, z njim pa tudi žlezni aparat in notranji organi. Zato čebela neposredno po piku umre. Če želo ne odstranimo takoj, izločanje strupa traja še nekaj časa. Čebelji strup spada med močne strupe. Ne zaostaja za kačjim strupom, a ga je pri čebeli zelo malo. Ljudska medicina uporablja pike pri zdravljenju revme. Čebelji strup se pridobiva mehansko s posebno pripravo in s pomočjo električnih impulzov. Čebela pika v stekleno ploščico, ko jo vzburi električni impulz. Pridobljeni strup se postrga in se ga uporablja za izdelavo mazil.