Ko se ti zgodi tatvina, je res neprijetno

Nočem bit nezaupljiva…, zato preverim!
25. 6. 2015
Igra je resna stvar
22. 3. 2016

Ko se ti zgodi tatvina, je res neprijetno

Ko se zgodi kraja, je res neprijetno. Neprijetno in žal je tistemu, ki mu je bilo storjeno dejanje, neprijetno in žal je ljudem, ki so prisotni. Res dobro, da imamo orodje za neprijetnosti, da s to situacijo nekaj naredimo. In tokrat sem v tapkalskem jeziku razmišljala takole:

Karate točka:

Kljub temu, da se je zgodila tatvina, je bistveno to, da nadaljujem z drobnimi tapkalskimi dejanji naprej in sprejmem tudi to. Čeprav sem jezna, da je nekdo nekaj vzel, sem zadovoljna, da ni bilo veliko in lahko kot tapkalka obdelam svoja čustva. Čeprav sem jezna, ker je nekdo nekaj vzel, tudi nekaj mojega dostojanstva, ta predrznost, kljub vsemu sprejemam vse svoje občutke.

Po točkah:

Bila sem okradena, men se je zgodilo, jezna sem, grozen občutek, zaupala sem prisotnim, ne morem živet na enak način, kot sem do sedaj, zaupala sem in bila okradena, a sem bila samo jaz, a se je zgodilo še komu, tako lep dan je bil, dokler nisem ugotovila, žalostna sem, da je nekdo izkoristil moje zaupanje, ravno sem začela zaupat, imam pa izbiro, da pogledam kako se počutim, če mi nekdo nekaj vzame, jaz še nikoli nisem nič vzela, niti koščka papirja v službi, niti svinčnika, nikoli niti pomislila nisem, da bi vzela, kaj se pa to pravi kar vzet, mene so lepo naučili in jaz sem to upoštevala ampak, če sem pa čisto iskrena, sem tudi sama že kdaj hotela kaj vzet, ja, moje misli so bile tudi že vpletene v to, in dejanja, tudi vzela sem že, materialno sem se že okoristila, sem vzela, ker sem mislila, da nihče ne bo pogrešal, ponudila se je priložnost in sem vzela, ni bilo moje, kar vzela sem, iskreno čutim sram, krivdo, ja, tudi sama sem že vzela, ni bil denar, ker to razumem, da se ne krade, je bilo pa nekaj, kar sem takrat hotela imet, sem imela potrebo, in s tem sem gotovo potešila eno drugo čustvo, čeprav sem kar vzela, ker sem vedla, da nihče ne bo pogrešal, sem vzela, ampak to ni bilo moje, sedaj razumem, da ni bilo prav, kje so meje, kaj je prav in kaj ni, kdaj se vzame in kdaj se ne vzame, moralnost, kdaj lahko vzamemo in kdaj ne, morala, ta morala v tem svetu, ko vsi počnejo kar hočejo, kje je morala ljudi, a obstaja čas in način, ko se lahko vzame, a lahko, če ohranimo dostojanstvo in nikomur ne škodimo in vemo, da bodo sicer stvari, ki si jih želimo uničene, smem vzet, ali je tudi treba komu povedat, a potrebujem priznanje, kako poštena sem od nekoga, a zmorem bit pravilno kritična, sebe imet rada, sprejet svojo moč, s svojo močjo tapkanja, se lahko pomikam skozi proces, in to kar se je zgodilo, ali lahko obtožim, sodim in kritiziram, imam izbiro, da se poglobim, in nekaj novega naučim, svet tapkalcev je zdaj videl to, vsak lahko v svojem energijskem polju poišče občutke glede tega, in čeprav vrejo iz mene pozabljene situacije glede tega in tukaj so pozabljene ranjenosti, sram, krivde, morje vsega, čutim željo, da bi se ločila od vsega tega, žal mi je za prizadeto gospo, ki pa je lahko prinesla kolektivno korist, ko sem razmišljala o tem.